Z Evo sva jo čakala kot prvorojenca in nato gledala in gledala fotografijo enodnevne edinorojenke na Nizozemskem pri družini Hendricx. Šla sva ponjo in bila je ljubezen na prvi pogled - 1200 km dolga pot domov je bila kot bi bila že stota, bila je pridna in prilagodljiva, družina Hendrickx je že v prvih 2 mesecih naredila veliko za njeno vzgojo in socializacijo. 7 let nam je bila v veselje, prva v naši žalosti in veselju, vedno brezpogojno in vdano. Z Evo sta naredili zahtevne izpite. Ko je Eva kam šla, je samo še živela in se zaprla vase in skoraj ponorela od veselja, ko se je Eva vrnila.

Koni je bila 5 let krvodajalka, kri je dala več kot 30-krat. Jemanje krvi in vse veterinarske posege v življenju je prenašala stoično, samo Evo je želela ob sebi. Decembra, le nekaj dni pred njenim 7. rojstnim dnem smo šli na izlet; ob 6.uri zvečer ob odhodu je izgledala zdrava, ob 9. uri zvečer ob prihodu na Hrvaško sva zgrožena opazila, da ima ob rami za pest veliko bulo in šepa. Takoj smo se vrnili domov in v nekaj dneh iz Anglije od Dr. Paole Monti dobili strašno novico - Koni ima histiocitni sarkom in brez zdravljenja le par tednov življenja. Svet se nama je kar podrl.